Bilo je maja leta 2000. Zbralo se nas nekaj muzikantov z Blance in okolice. Imeli smo sicer izkušnje z igranjem pri lokalnih domačih ansamblih, kot godbeniki pa nas je bilo nekaj popolnih začetnikov. Nekateri smo takorekoč prvič v roke prijeli trobento, bariton… Note so bile kot hieroglifi, toda ne za dolgo. Ljubezen do glasbe in jekleni živci našega tedanjega vodje Martina Marka so zmagali. Po najnujnejših teoretičnih osnovah notnega zapisa in prvih prijemih je sledila prva pesem – Tulipani iz Amsterdama. Trepetajoči toni in neskladni akordi so se slišali iz kuhinje gasilskega doma na Blanci. “Aha, naši ‘plehmuzikanti’ imajo vaje,” je bil komentar potrpežljivih domačinov. Toda z vsako vajo so bili toni čistejši, akordi so lepše zveneli, čutiti je bilo melodijo.
Kasneje so nam blanški gasilci odstopili sobo in nam tako omogočili boljše pogoje dela, hkrati pa je v naše vrste vstopilo nekaj mladih godbenikov. In že smo se prvič predstavili v javnosti.
Na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku leta 2001 smo v Kulturnem domu na Blanci zaigrali štiri skladbe. Pozdravili so nas z gromkim aplavzom. To nam je dalo nov zagon. Tako smo ob dnevu vinogradnikov družabno prireditev spremenili v pravo veselico. Ob tej prireditvi smo tudi dobili svoje ime – Blanški vinogradniki.
Godba je tako z leta v leto nadgrajevala svoj repertoar, pridobivala nove člane, ki so obiskovali glasbeno šolo in tako nastopala v domačem kraju, občini in tudi širši okolici v Sloveniji in izven slovenskih meja. Leta 2006 smo igrali v Berlinu na TV‐stolpu (207,5m, Aleksanderplatz). Leta 2007 pa smo bili povabljeni na Sabor trubača Guča, kjer smo sodelovali v povorki in na glavnem odru izvedli svoj program.
Leta 2009 je godbeno taktirko prevzel Dejan Brečko, vendar za kratek čas. Marca leta 2011 je godbeno taktirko prevzela Jasmina Erjavec, od januarja 2014 je godbo zopet vodil Martin Marko. Februarja 2019 pa je kot dirigentka pred orkester stopila Patricija Županc.